Alojz Ihan: zakaj omikron lahko postane nekaj “pozitivnega”

Foto: Bor Slana / siol.net

Siol je objavil nov intervju z dr. Ihanom, ki je odkrito spregovoril o prebolevnikih, naravni zaščiti, obnašanju telesa ob okužbi, cepivih, omikronu … se stvari končno zares premikajo v smeri ustreznega prepoznavavnja naravne zaščite in ustreznega – strokovnega – obravnavanja prebolevnikov?

Poglavitni poudarki in citati:

Vendar ima imunski sistem večine ljudi zaradi cepljenja ali okužbe še vedno dolgotrajni spomin na virus, zato se izdelana obramba zbudi že po dveh, treh dneh, in ne šele po desetih, kot ob prvi okužbi.

Vsi sevi koronavirusa pustijo v imunskem sistemu spominsko zaščito.

Enostavno povedano, to pomeni, da če so se preteklo leto okužili s prehladnim koronavirusom, je spominska celična imunost bila zadostna zaščita pred novo okužbo. Zato so v članku tudi predlagali, da bi pri novih cepivih prešli iz proteinov bodice s na notranje virusne proteine. Torej, če se vrnem na vprašanje, je vseeno, s katero različico se okužimo, saj vsaka povzroči razvoj dolgotrajne celične imunosti.

Zato po cepljenju z dosedanjimi cepivi ali po okužbi z dosedanjimi različicami nastanejo protitelesa, katerih del se bo nujno vezal tudi na omikron in do določene mere preprečeval okužbo. Še bolj pomemben je nastanek spominskih celic, ki se po cepljenju ali okužbi rekrutirajo iz širokega nabora imunskih celic, ki so manj uspešne pri takojšnji akciji proti virusu ali cepivu. Spominske celice nato živijo še več kot eno leto in so zmožne hitrega odzivanja na zelo široko pahljačo virusnih molekul, tudi, ko gre za nekoliko spremenjene viruse. Zato se ljudje s spominskimi celicami in brez protivirusnih protiteles sicer lahko okužijo, vendar pa redko težje zbolijo, saj imajo v nekaj dneh že organizirano imunsko obrambo.

Po drugi strani pa se po naravni okužbi virus razširi široko po organizmu in zlasti v črevesnih celicah lahko, kot kaže, vsaj v sledovih vztraja še tedne in mesece. To nudi možnost imunskemu sistemu, da v trebušnih bezgavkah ves ta čas izpopolnjuje in “trenira” svojo obrambo proti virusu, podobno, kot bi človek dobil pet ali šest cepiv zaporedoma. Zato se po naravni okužbi razvije zelo široka pahljača protiteles proti virusu, ta protitelesa imajo zaradi dolgotrajnega dozorevanja tudi trdnejšo vezavo na virusne proteine. Zaradi tovrstnih, dobro natreniranih spominskih celic prebolevniki redko težko zbolijo po ponovni okužbi, izjema so starejši ljudje, katerih imunski sistem niti nima več zmožnosti kvalitetnega treniranja imunskega odziva.

“Zato je bila že ideja o izdelavi cepiv zelo drzna, z razmeroma malo realnega upanja na uspeh.”

https://siol.net/novice/slovenija/alojz-ihan-zakaj-omikron-lahko-postane-nekaj-pozitivnega-567568

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen.